Piščanec v teriyaki omaki z zelenjavo je ena izmed tistih jedi, ki vedno navduši s svojo preprostostjo in bogatim okusom. Mehki koščki piščanca, hitro popečeni in obdani z rahlo sladko-slanim prelivom, ustvarijo popolno ravnovesje okusov, ki ga še dodatno poudarita česen in ingver. Sojina omaka in gobe pa vsebujejo naravne glutamate, ki v jedi poudarijo in okrepijo umami okus. Jed je hitro pripravljena, a kljub temu dovolj izrazita, da jo brez težav postrežemo tudi ob posebnih priložnostih.
Teriyaki izvira iz Japonske, kjer izraz označuje način pečenja v svetleči, sladko-slani omaki. Danes je priljubljena različica prilagojena sodobni kuhinji in pogosto obogatena s česnom, ingverjem ter gostejšo omako.
Ime in izvor jedi
Teriyaki v izvirni japonski kuhinji ni ime omake, temveč načina priprave. Ime izhaja iz besed teri (sijaj) in yaki (pečenje), značilen svetleč premaz pa nastane med pripravo. Jed se zelo dobro obnese tudi v vegetarijanski različici, na primer z ribami, tofujem ali zelenjavo.
Tofu je naravno brez glutena, vendar je pri predelanih ali mariniranih različicah vedno priporočljivo preveriti deklaracijo.
Umami
Umami je peti osnovni okus, ki ga zaznamo kot polnost, globino in “mesnatost”. Prisoten je v gobah, sojini omaki, parmezanu, algah in dolgotrajno kuhanih jedeh, kjer zaokroži in poveže vse ostale okuse.
Gobe niso le teksturni dodatek – zaradi naravnih glutamatov povečajo občutek umamija in omako naredijo bolj polno ter zaokroženo. Zaradi gob se sladko-slano razmerje še bolj zaokroži.
Leta 1908 je umami kot samostojen okus opredelil japonski kemik Kikunae Ikeda, ko je iz alg kombu izoliral glutamat – spojino, ki je odgovorna za značilen občutek polnosti in globine.
V tej različici je recept prilagojen brezglutenski prehrani, saj uporabljamo tamari sojino omako, ki je naravno brez glutena. V kombinaciji s svežo zelenjavo in domačo teriyaki omako nastane lahka, a nasitna jed.
Postrežemo z jasminovim ali basmati rižem, ki odlično dopolni okus jedi.
Piščanec v teriyaki omaki z zelenjavo
Sestavine
- 400–500 g piščančjih prsi (brez kože in kosti)
- 2 žlici sojine omake
- žlica sesekljanega ingverja
- sesekljan strok česna
- 1 žlica škroba (koruzni, tapiokin…)
- 1 beljak
- 150 ml tamari manj slane sojine omake (ali druge brezglutenske sojine omake)
- 150 ml vode
- 2 žlici rjavega sladkorja
- 1 žlica medu
- 1 žlica riževega kisa (ali jabolčnega kisa)
- 4 stroki drobno sesekljanega česna
- 1 rdeča paprika narezana na trakce
- 1 korenček narezan na trakce
- 4 klobuke gob (shitake, šampinjoni ali wood ear)
- 2 žlici sesekljanega ingverja (ali 1 žlička suhega)
- 2 žlici škroba + 100ml vode (za zgostitev)
- 2 dl olja za praženje
Opcijsko 3 mlade čebulice, narezane na kolobarje, sezamova semena in bambusovi vršički.
Postopek
- Piščanca narežemo na trakove ali kocke in damo v marinado, ki smo jo pripravili iz 2 žlic sojine omake, beljaka in žlice škroba. Mariniramo 30 minut do 2 uri, lahko tudi čez noč.
- V ponvi segrejemo olje in piščanca popečemo na srednje močnem ognju, dokler ni lepo zapečen in pečen do sredine (približno 8 do 10 minut). Odstavimo na krožnik.
- V istem olju na hitro popražimo na kocke narezano papriko, na trakce narezan korenček in gobe narezane na rezine. Ne pražimo predolgo, da se ohrani hrustljavost.
- V primerni posodi zmešamo sojino omako, rjavi sladkor, med, kis, sezamovo olje, žlico škroba in 250 ml vode.
- Na olju v isti ponvi v kateri smo pražili piščanca in zelenjavo, (odvečno olje odlijemo, pustimo samo kakšno žlico olja), v kateri smo pekli piščanca in zelenjavo, na hitro prepražimo česen in ingver. Pripravljeno omako še enkrat premešamo (ker se škrob rad posede), vlijemo v ponev k ingverju in česnu in segrevamo, dokler ne začne rahlo vreti in se gostiti (2–3 minute).
- Piščanca in zelenjavo vrnemo v ponev in premešamo, da se obda z omako. Po želji pred koncem kuhanja posujemo z mlado čebulico, narezano na kolobarje in med mešanjem kuhamo še pol minute.
- Posujemo lahko s praženimi sezamovimi semeni (pazimo, da imajo brezglutensko deklaracijo).